Menjajte zdaj, preden bo prepozno

Jorge Simao. Foto: Aleš Fevžer

Komentar o tem, zakaj mora Olimpija nemudoma povleči velike, odmevne, celo rigorozne poteze, da bi rešila letošnjo (evropsko) sezono.

Najprej moramo priznati, da trenerju Olimpije Jorgeu Simau okoliščine resnično niso bile naklonjene. Portugalec je Olimpijo prevzel po izjemno uspešni sezoni Victorja Sancheza, ko so zmaji postali stroj za zmagovanje in so pričakovanja nogometne javnosti ter navijačev močno narasla.

A ekipa Olimpije seveda ni več ista, kot je bila lani. V zmajevem gnezdu ni več kapetana Marcela Ratnika, odšel je tudi najboljši posameznik lanske sezone Raul Florucz, poškodovan je prvi vratar Matevž Vidovšek. Poudarjati, kako zelo pomembni so bili ti trije posamezniki za Ljubljančane, je odveč. Vsak od njih je večkrat v sezoni ‘sam rešil tekmo’.

Olimpija nima igralca, ki je sam reševal tekme, kot je to počel Raul Florucz. Foto: Aleš Fevžer

Lahko se pogovarjamo o okoliščinah …

Potem jo je novemu trenerju Ljubljančanov zagodel še žreb. Kairat je bil skoraj zagotovo najtežji možen nasprotnik v bobnu prvega kroga kvalifikacij za ligo prvakov, dodatna oteževalna okoliščina je bila še ta, da je Olimpija povratno tekmo odigrala 5.000 kilometrov od doma, v azijskem Almatiju, kjer je bilo na tribunah 20.000 vročekrvnih domačih navijačev.

Torej, če Jorge Simao potrebuje izgovore, zakaj je Olimpija izpadla v prvem krogu kvalifikacij za ligo prvakov, potem jih zagotovo ima. Upravo kluba lahko mimogrede še vpraša, kako to, da je na zelo pomembnem uvodu sezone moral med vratnici postaviti lani tretjega vratarja Gala Lubeja Finka. Ker je Vidovšek poškodovan, Denis Pintol, ki se je sicer že izkazal kot ustrezna menjava za Korošca, posojen v Primorje, Matevž Dajčar pa po mnenju trenerja očitno ni okrepitev, ki bi zasedla mesto številke ena v Stožicah.

NK Olimpija Ljubljana — Od tretjega vratarja do prvega – preskok, ki je bil za Gala Lubeja Finka prevelik. Foto: Aleš Fevžer

… toda to je bilo pod vsakim nivojem

A četudi vse to dodamo v enačbo, ki ima za rezultat to, kar smo včeraj gledali v Almatiju, ne moremo mimo tega, da je Simao na začetku svoje ere v Olimpiji pogorel na celi črti. Potem ko se mu na prvi tekmi ni posrečil eksperiment z Alexom Blancom na položaju bočnega branilca, je v slogu ‘osla, ki je še drugič na ledu’, ponovil svojo napako.

Portugalec očitno nima nikakršne slike, kdo so oziroma naj bi bili nosilci igre, na katere se naslanja pri svojem vodenju Olimpije. Včerajšnja dvojna menjava v prvem polčasu je sicer plod okoliščin in zaostanka kmalu po začetku tekme, a je hkrati ‘priznanje’, da je trener zgrešil z izbiro začetne enajsterice, za katero je po 40 minutah tekme ocenil, da ne more preobrniti rezultata.

No, tudi ta menjava kaj prida v nadaljevanju ni spremenila. Olimpija je bila že drugo tekmo zapored v napadu zelo bleda, manjkala je kreativnost v zvezni vrsti, Ljubljančani so si ustvarili izjemno malo priložnosti in v celotni tekmi niso niti enkrat udarili v okvir vrat Kairata! Potem pa je v 80. minuti Simao pri zaostanku z 2:0 iz igre povlekel napadalca Alexa Tamma in v igro poslal branilca Manuela Pedrena. Naj razume, kdor lahko.

Po težkih porazih je resda najlažje ‘pametovati’ in iskati krivca. ‘Medijsko linčati’, kaj šele menjati trenerja po dveh tekmah, pa je tudi nenavadna praksa. Toda … Čas ni zaveznik Olimpije. Glede na to, kako je Simao začel svojo ero na klopi zmajev, je težko verjeti, da bo krivuljo čez noč obrnil navzgor. To pa mu mora v vsakem primeru uspeti izjemno hitro, Ljubljančani namreč že v soboto začnejo branjenje naslova v Prvi ligi Telemach, potem pa hitro vstopajo v nov evropski teden, ko prostora za napake več ni.

Evropska vrata še zdaleč niso zaprta

A vendarle je mnogo prezgodaj govoriti o tem, da bi bila Evropa za Olimpijo popolnoma prečrtana. ‘Pot prvakov’, po kateri bo Olimpija zdaj potovala v konferenčni ligi, ni nepremagljiv izziv. Če pogledamo lansko sezono, so se skozi to sito v konferenčno ligo denimo uvrstili Celje, islandski Vikingur, severnoirski Larne, valižanski TNS in finski HJK Helsinki. Za začetek zmaje čaka andorski prvak Inter Escaldes, navijači pa si seveda ne upajo niti pomisliti, kakšna blamaža bi bil morebiten izpad proti malčku iz žepne državice med Španijo in Francijo.

Toda, če bo Olimpija igrala tako, kot je igrala včeraj, potem se lahko hitro znajde v škripcih tudi proti papirnato skromnim nasprotnikom. Priznajmo si, tudi Kairat je po kakovosti vse prej kot mogočno ali nepremagljivo moštvo, ki pa je na koncu pravzaprav zlahka odpravilo slovenske prvake.

Jorge Simao NK Olimpija press conference in Ljubljana — Bo uprava Olimpije vztrajala s Simaom? Foto: Aleš Fevžer

Na potezi so Adam Delius in sodelavci

Vsekakor pa je uprava Olimpije znova pred velikim izzivom. Finančno očitno nedosegljivi Sanchez je preteklost, ambicije javnosti in navijačev pa nič manjše. Saj veste, kako pravijo v nogometu – ni kriv igralec, kriv je trener, ki ga je poslal v igro. In naposled je kriva uprava, ki je trenerja ustoličila.

Vprašanje, ki si ga tako morajo zastaviti Adam Delius, Igor Barišić in Goran Boromisa, je naslednje – lahko vztrajajo s Simaom in mu zaupajo, da se bo nekaj naučil iz napak ter v tednu oziroma dveh prerodil svoje moštvo. Lahko pa povlečejo na prvi pogled noro potezo in se Portugalcu ekspresno zahvalijo za sodelovanje ter skušajo s ‘šok terapijo’ prebuditi moštvo in na ta način najti pot v evropsko jesen.

Ni kaj, pri Olimpiji moraš biti pripravljen na vse. Tudi ‘nore’ poteze so se pogosto že izkazale kot genialne. Spomnite se samo poletja 2022 in okoliščin prihoda Alberta Riere …